Kdo je slišan in kdo ostaja v ozadju?
Vsakič, ko sem vstopila v slovenski medijski prostor, sem brala komentarje, ki se niso nanašali na to kar sem povedala, temveč na to, kako sem bila oblečena, kakšen je bil moj makeup, kdo mi je dal prostor pod svobodnim soncem in naj spokam tja, od koder sem prišla.
Razlog za slabo zastopanost žensk v javni sferi so kulturna prepričanja, predsodki in konservativne vrednote in predvsem pomanjkanje družbene spodbude. Kljub visokim cenam, ki jo plačujemo ženske, ki se pojavljamo v medijih, je treba vztrajati, da žensko stališče, argument, mišljenje in znanje šteje povsem enako. Doma, v službi in v družbi.
Na nedavnem dogodku Vidne in slišane: ko glasovi postanejo sprememba, ki je 5. in 6. decembra 2025 potekal v Hiši EU v Ljubljani, smo s podatki jasno pokazali, da je vidnost žensk v medijih še vedno daleč od enakosti.
Raziskave Združenja ONA VE (2025), družbe Kliping d.o.o. in Global Media Monitoring Project (GMMP), WACC (2025), ki so jih predstavili dr. Alenka Jelen (Univerza v Stirlingu), Nuša Detiček (Kliping d.o.o.) in dr. Samo Kropivnik (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani), so razkrile ključne trende:
Raziskava ONA VE kaže, da je bilo v osrednjih informativnih vsebinah leta 2023 slišanih 27 % ženskih glasov, leta 2025 pa 28 %, kar pomeni skoraj zanemarljiv napredek.
Podatki o intervjujih kažejo, da ženske v slovenskih medijih v povprečju nastopajo v 36,86 % intervjujev, pri čemer so najbolj vključene v zdravstvenih temah (okoli 55 %), najmanj pa v gospodarskih (okoli 27 %).
Rezultati GMMP 2025 kažejo, da se Slovenija z okoli 30 % zastopanosti žensk v novicah uvršča nekoliko nad svetovno in evropsko povprečje, zlasti v spletnih medijih, kjer delež dosega približno 32 %, vendar ostaja ujeta na globalnem platoju brez preboja.
Spolno vključujoč jezik uporablja le okoli 2 % slovenskih novic (globalno povprečje GMMP je 12 %), kar pomeni dodatno jezikovno nevidnost žensk (npr. niso strokovnjakinje, ampak so strokovnjaki, niso poslanke, ampak so poslanci, niso prebivalke, ampak so prebivalci).
Ženske najpogosteje govorijo o zdravstvu, socialnih vprašanjih, izobraževanju, kulturi in osebnih zgodbah, medtem ko v gospodarstvu, politiki in elitnih ekspertnih vlogah še vedno izrazito prevladujejo moški glasovi.
Sporočilo dogodka je jasno: mediji ne le poročajo o družbi – mediji jo soustvarjajo, zato brez sistemskih sprememb in zavestnega odpiranja prostora strokovnjakinjam javna razprava ostaja nepopolna.
***
#EUfunded#NHC#CatalystofChange#EUValues
Dogodek smo organizirali Združenje ONA VE v sodelovanju s Evropska komisija v Sloveniji in Kulturno izobraževalno društvo PiNA, ki je nacionalna CERV točka.
So-financirano s strani Evropske unije. Mnenja in stališča, izražena v besedilu, so izključno mnenja avtorice_ja oziroma avtoric_jev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Nizozemskega helsinškega odbora. Evropska unija in NHC zanje ne prevzemata odgovornosti.